Kot veterinarka s specializacijo iz kliničnega vedenja živali sodelujem tudi s pasjimi trenerji, inštruktorji in vaditelji, ki pri svojem delu naletijo na zahtevne vedenjske primere.
Skupaj lahko ustvarimo varno in podprto okolje za žival in njenega skrbnika – še posebej kadar:
Napredka pri treningu ni, kljub doslednemu delu in pravilni tehniki
Se pojavljajo vedenja, ki izvirajo iz strahu, panike, visoke impulzivnosti ali kronične frustracije
Obstaja sum na prisotnost fizične bolečine ali bolezenskega stanja, ki zavira učni proces
Trening postane preobremenjujoč in žival ni zmožna sodelovati
Pomembno je razumeti:
Včasih s treningom pridemo le do določene točke.
Ko je žival v kronični stiski, visoki vzburjenosti ali tesnobi, učenje novih vedenj ni več mogoče – ne zato, ker ne bi želela, temveč zato, ker njeno telo in možgani tega ne zmorejo.
V takih primerih je lahko potrebna psihofarmakološka podpora, ki zmanjša čustveno preobremenjenost in omogoči učenje ter spremembe. To ni "bližnjica", temveč podpora, ki jo kot veterinarka predpišem premišljeno in le tam, kjer je to res upravičeno – z jasnim ciljem izboljšanja kakovosti življenja.
Kaj nudim:
• Konzultacije in oceno vedenja z veterinarskega vidika
• Poročila in strukturiran načrt za nadaljnje delo v treningu
• Sodelovanje z vami – ne kot zamenjava, ampak kot strokovna podpora
• Predavanja in izobraževanja za šole, time ali dogodke
• Spoštljivo sodelovanje – z željo, da skupaj žival podpreva najbolje, kot zmoreva
Če imate primer, kjer sumite, da treniranje ni več dovolj, me kontaktirajte – skupaj poiščemo etično, strokovno in učinkovito rešitev.
